Spletne lekarne z zdravili na recept

Del digitalnega razvoja lekarn

Digitalizacija postopoma spreminja tudi lekarniško dejavnost, del tega razvoja so tudi spletne lekarne. V Evropi je danes že 14 držav (npr. Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska, Estonija, Norveška), kjer je izdaja zdravil na recept preko spleta dovoljena, kar pomeni, da obstajajo tudi praktične izkušnje z implementacijo in upravljanjem takšnih modelov.

Starajoča se populacija, naraščanje kroničnih bolezni, razvoj novih terapij ter vse večja pričakovanja pacientov glede dostopnosti zdravstvenih storitev postavljajo zdravstvene sisteme pred nove izzive. Tudi lekarniška dejavnost se sooča z omejenimi kadrovskimi viri in naraščajočim obsegom dela.

Spletne lekarne z zdravili na recept ne pomenijo nadomestitve klasičnih lekarn. Predstavljajo dodatni kanal dostopa do zdravil in do strokovne farmacevtske storitve ter priložnost za boljšo organizacijo dela in učinkovitejše procese v lekarniškem sistemu.

Lekarne kot pomemben del zdravstvenega sistema

Lekarniški farmacevti so najdostopnejši zdravstveni strokovnjaki in pogosto prvi stik pacienta z zdravstvenim sistemom. V Sloveniji deluje 355 lekarn, v katerih dela okoli 1300 lekarniških farmacevtov, ki vsakodnevno zagotavljajo dostop do zdravil ter strokovno podporo pacientom pri njihovi uporabi. 

Vloga lekarn v zdravstvenem sistemu se ves čas razvija. Farmacevti danes poleg izdaje zdravil vse pogosteje izvajajo strokovno svetovanje in sodelujejo pri optimizaciji terapije pacientov (npr. Pregled uporabe zdravil, Farmakoterapijski pregled). Hkrati pa se obseg dela povečuje, saj staranje prebivalstva in večja razširjenost kroničnih bolezni pomenita več pacientov in več predpisanih terapij.

Zato je pomembno organizirati lekarniško dejavnost na način, ki bo omogočal ohranjanje visoke ravni dostopnosti in kakovosti storitev tudi v prihodnje. Digitalni razvoj pri tem predstavlja pomembno podporo, saj omogoča boljšo organizacijo procesov, učinkovitejšo uporabo kadrovskih virov ter razvoj novih oblik farmacevtskih storitev.
 

Digitalizacija v lekarniški dejavnosti

Digitalizacija v zdravstvu je v zadnjih letih postala del vsakdanje prakse za zdravstveno osebje in paciente. Elektronski recepti, digitalni vpogled v zdravstveno dokumentacijo (npr. zVem) ter druge rešitve e-zdravja so bistveno izboljšali organizacijo dela zdravstvenih delavcev in dostopnost storitev za paciente. Digitalna orodja omogočajo boljšo organizacijo procesov, večjo sledljivost zdravil in zdravljenja ter učinkovitejšo komunikacijo s pacienti tudi v lekarniški dejavnosti.

Danes, približno deset let po uvedbi eRecepta, je že 97 % receptov predpisanih elektronsko, kar predstavlja pomembno osnovo za nadaljnjo digitalizacijo in optimizacijo procesov v zdravstvu.

V Sloveniji trenutno poteka 12 razvojnih projektov na področju digitalnega zdravstva. Naložba je usmerjena v vse ključne deležnike zdravstvenega sistema – paciente, izvajalce zdravstvenih storitev, odločevalce ter plačnike. Projekti vzpostavljajo pogoje za hitrejši in varnejši dostop do kakovostnih zdravstvenih podatkov, uvajajo nove digitalne storitve, krepijo uporabo informacijske tehnologije pri komunikaciji s pacienti ter omogočajo boljše spremljanje kakovosti in načrtovanje zdravstvenih storitev.

Na evropski ravni se digitalni razvoj zdravstva dodatno pospešuje z novimi pobudami, kot sta European Health Data Space (EHDS) in projekt elektronskih informacij o zdravilu (ePIL). Takšne pobude kažejo, da digitalna orodja postopno postajajo sestavni del sodobnih zdravstvenih sistemov. Hkrati se v zdravstvo vse bolj prenašajo tudi digitalne rešitve, ki jih uporabniki že poznajo iz drugih področij vsakdanjega življenja.

Spletna lekarna za zdravila na recept kot dopolnitev klasične lekarne

V številnih evropskih državah je poleg klasične, fizične lekarne uveden tudi dodatni spletni kanal dostopa do zdravil – spletna lekarna z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi lekarne, ki poslujejo izključno preko spleta, kot na primer Shop Apotheke.

Pacienti lahko naročilo za izdajo zdravila na recept oddajo preko digitalne platforme, kar je z uporabo elektronskih receptov danes bistveno enostavnejše. Farmacevt opravi strokovni pregled recepta, potrdi izdajo zdravila ter skupaj z ustreznim svetovanjem in navodili pripravi zdravila za izdajo. Tak model ne spreminja temeljnega načela lekarniške dejavnosti: izdaja zdravil ostaja strokovni proces, za katerega je odgovoren farmacevt.
 

 
Pacient lahko glede na svoje potrebe izbere način, ki mu najbolj ustreza:

• naročilo predpisanega zdravila odda preko spletne platforme ali mobilne aplikacije, ali
• zdravilo prevzame ob osebnem obisku lekarne.

 
Ko je izdaja spletnega naročila za zdravila na recept strokovno potrjena, lahko pacient zdravilo prevzame:

• v lekarni,
• v lekarniškem avtomatu, t.i. lekomat,
• v paketomatu z nadzorovanimi pogoji shranjevanja,
• ali z dostavo na dom, prav tako z nadzorovanimi pogoji shranjevanja (npr. za paciente z omejitvijo gibanja ali za paciente v oddaljenih krajih).

Spletna lekarna tako širi možnosti dostopa do zdravil, ne spreminja pa strokovnega temelja lekarniške dejavnosti.

Vzpostavitev sodobnih digitalnih platform v lekarnah omogoča tudi razvoj novih spletnih storitev za paciente, kot so telefarmacevtsko svetovanje, digitalna komunikacija s pacienti (npr. chatboti ali rešitve, podprte z umetno inteligenco), spremljanje statusa naročil, opomniki za pravilno in pravočasno uporabo zdravil ter dostop do strokovnih vsebin in informacij.

Kombinacija digitalnih storitev in osebnega stika

Ker verjamemo, da je osebni stik s farmacevtom pomemben za optimalni terapevtski izid, je model spletne lekarne, ki omogoča kombinacijo digitalnega in osebnega stika – t.i. večkanalni (omnichannel) pristop - za večino pacientov verjetno najbolj primeren.

Tak model združuje:

• spletno naročilo zdravil,
• po potrebi posvet na daljavo,
• obisk lekarne za prevzem zdravil ali osebni posvet.
   

 
Digitalni kanali lahko prevzamejo rutinske postopke naročanja in komunikacije, farmacevt pa se lahko bolj osredotoči na storitve z višjo dodano vrednostjo, kot sta svetovanje pacientom in spremljanje terapije. 

Spletna lekarna za zdravila na recept tako omogoča, da ima pacient na voljo več poti do svojega zdravila in do strokovnega nasveta. Izbira je odvisna od njegove situacije, potreb in želja.

Na ta način se farmacevti lahko bolj posvetijo pacientom in storitvam, kjer je osebni obisk lekarne in osebno svetovanje najboljša, včasih edina izbira.

Naraščajoče potrebe zahtevajo nove organizacijske pristope

Obseg lekarniških storitev v Sloveniji se vsako leto povečuje. Leta 2024 so lekarne izdale približno 20 milijonov receptov. Število izdanih receptov se vsako leto poveča za približno pol milijona, kar pomeni stalno rast obremenitve sistema.

Farmacevti danes opravljajo širok nabor nalog – od preverjanja receptov in kakovostne izdaje varnih in učinkovitih zdravil do svetovanja pacientom ter izvajanja različnih farmacevtskih storitev.

Ob naraščajočem številu pacientov in predpisanih zdravil postajata organizacija dela v lekarnah in zagotavljanje strokovne, varne ter učinkovite izdaje zdravil vedno večji izziv. Digitalna orodja lahko pri tem pomagajo predvsem pri boljši organizaciji rutinskih korakov, kot so oddaja in sprejem naročil, pregled in priprava zdravil ter načrtovanje in izvedba izdaje.

Tak pristop omogoča bolj predvidljive delovne tokove in farmacevtom odpira več prostora za strokovno delo s pacienti.

Če se način organizacije dela ne bo prilagajal tem spremembam, bi takšna rast v prihodnjih letih pomenila dodatno povečanje obremenitev sistema. Digitalizacija procesov, vključno s spletnimi lekarnami, lahko zato predstavlja pomemben organizacijski odgovor na naraščajoče potrebe v lekarniški dejavnosti.

Za uvedbo spletnih lekarn za zdravila na recept bo treba vzpostaviti tudi ustrezen zakonodajni okvir. Pri tem so lahko v pomoč izkušnje številnih evropskih držav, kjer takšni sistemi že uspešno delujejo.

Zaključek

• Lekarniška dejavnost se tako kot drugi deli zdravstvenega sistema postopno prilagaja spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam pacientov. Digitalizacija procesov je del tega razvoja.
• Spletne lekarne z zdravili na recept lahko predstavljajo enega od elementov tega razvoja. Ne nadomeščajo klasičnih lekarn, temveč pacientom ponujajo dodatno možnost dostopa do zdravil ter strokovnega svetovanja lekarniških farmacevtov.
• Če so uvedene premišljeno in ob ohranjanju visokih strokovnih standardov varnosti in kakovosti, lahko prispevajo k boljši dostopnosti za paciente, boljši organizaciji dela v lekarnah ter s tem k razbremenitvi farmacevtov in učinkovitejšemu delovanju zdravstvenega sistema.
• Spletne lekarne z zdravili na recept so zato lahko del postopnega digitalnega razvoja lekarn v smeri sodobne lekarne, ki pacientom omogoča več poti do zdravil in farmacevtskih storitev, boljšo uporabniško izkušnjo ter spodbuja boljše sodelovanje pacientov pri zdravljenju in s tem boljše terapevtske izide.

Ključni poudarki članka

1. Spletne lekarne ne nadomeščajo klasičnih lekarn – predstavljajo dodatni kanal dostopa do zdravil na recept in strokovne farmacevtske storitve za paciente.
2. Digitalizacija procesov z uvedbo spletnih lekarn z zdravili na recept lahko razbremeni farmacevte rutinskih nalog ter omogoči več časa za strokovno svetovanje in spremljanje terapije.
3. Večkanalni model, ki združuje spletno naročilo, digitalne storitve, možnost dostave na dom in klasični obisk lekarne, omogoča pacientom večjo fleksibilnost, hkrati pa ohranja osrednjo strokovno vlogo farmacevta.